#582
sanjarim o tipu ki ne bo nikol moj.. 2018 be good to me :)
#597
a ste se kdaj že distanceral od kšne simpatije ker se vam je zdel/a preveč inteligentna pa pametna za vas? jaz že..
#487
hočem ga blokerat na fbju sam ga res ne morem..
#113
Stara sem 20 in imam prvega fanta. Bila je ena tistih for, ko te tip zacne osvajati, da bi spal s tabo. Naivna, kot sem, sem se prepustila carom in potem pricakovala nekaj vec.. o tem sva se pogovarjala, a je rekel, da se mu ne trenutno ne da. Ni bil hladen do mene, ravno nasprotno. To me je se bolj spodbudilo k temu, da ga pripravim do tega, da bi bila par. Nato me je pa res en dan vprasal, ce bi bila njegova punca. Vesela sem rekla ja in po gori prebranih ljubezenskih knjig pricakovala tisto, kar se pac za ljubezensko pravljico spodobi. Pa je je bilo hitro konec. En vecer sem prebrala njegove smse in odkrila, da preko telefona (in najbrz tudi v zivo) osvaja vec punc. Moj fant, ki je govoril, da me ima rad. V trenutku sem se odlocila, da ne potrebujen takega tipa v svojem zivljenju. Zjutraj sem mu dala vedeti, da vem za njegove igrice in seveda je zacel z: "kaj pa moja zasebnost." ja itak.. Cez en dan se je opravicil. kot sem rekla, naivna kot sem, sem mu oprostila in spet sva bila par. Nakar pa bam, ponovno se zgodi isto. Se skupaj odlociva, da tako ne bo slo in prekineva. Se ni odsel iz stanovanja, ko me je objel in rekel, da bo zame prenehal s tem, ker mu pomenim vec. Bullshit. To bi mogla reci. Pa nisem. Spet sva skupaj, ceprav nisva bila nikoli zares narazen.. Nekako sva dosegla dogovor. Sem pa seveda hotela spoznati njegove kolege (vkljucno kolegice) in je odlocno rekel ne. On je moje spoznal se preden sva postala par. In to mi je postalo sumljivo. Na facebooku sem preverila eno izmed punc, s katerimi si je dopisoval. Majhna punca z ocali, se dijakinja. Se danes pogovarjava po telefonu in ga vprasam, ce ima punca ocala. Ne vem, zakaj sem vprasala.. Ni mu bilo vsec, da vem in je zelel izvedeti, kako vem. Zakaj pa bi naj bilo to sploh pomembno, kako vem? Ker ni dobil odgovora, je prekinil in zdaj ne govoriva.A je res toliksen problem, ce bi spoznala to bedno punco, s katero prezivi veliko casa? Sem mogoce prevec radovedna in prevec posegam v njegovo zasebnost?
#458
avgusta lani prekinil z dekletom. vendar ne gre za to. odprla so se mi nova vrata, začel sem živeti. dobil sem službo, dobro službo, vendar zaradi urnika večino dneva preživim tam. Pvič na letalu, obiskal sem Barcelono, kar je bila moja res dolgoletna želja. s tem tudi dokončno premagal domotožje. Odšel na koncer Gibonija v Pulo, na Andreo Bocellia v stožice. Kupil čoln z motorjem. Začel smučati in se tudi naučil smučat. še ena dolgoletna želja. 2x na teden igram nogomet, ob petkih imam plesne vaje za maturantki ples na katerega me je povabila prijateljica. Predsednik mladine, prostovoljni gasilec in v zadnjem času še govornik na raznih prireditvah, ker mi jezik lepo teče in branje gre dobro od rok. štromar po poklicu in vedno več črnih uslugic naredim po vasi in tudi privatnikom, saj sem se izkazal za precej dobrega in zanesljivega. Vse to mi pobere zelo veliko časa in posledično me ni skoraj nič doma. Rezultat je, da oče ne govri z menoj, ker ne pomagam več toliko pri kmetijskih opravilih. Želi da menjam službo, zaradi urnika. Tudi mati ni zadovoljna in večkrat to omeni. A res toliko delam narobe? Delam, večinoma delam. služim svoj denar, kar prej nisem mogel. uredil sme si življenje, začel ga živeti. Z delom na črno pa želim se samo čim več naučiti. delati kar mi je všeč in se pri tem učiti. Nočem, da je tako doma. Sestra se je že odženila, brat pa se bo čez 3 mesece. Jaz pa kot najmlajši moram ostati doma in peljati kmetijo oz naše imetje naprej? Se odpovedati svojim željam in ugoditi svoji družini za dobrobit dobrih odnosov med nami? ali se vsak dan čudno, v tišini srečevati z očetom, vedoč da mu ni všeč kako živim? Se odseliti na svoje in bognedaj s tem izgubiti družino? vse to so vprašanja, ki se mi vsakodnevno porajajo po glavi in jih samo potisnem in odmislim z delom. zavedam se, da je vsak svoje dolžnosti doma. in sem mnenja, da jih tudi opravim. želel bi si samo, da razumejo, da jaz imam tudi svoje interese, stvari ki so meni všeč in sem v njih dober.
#539
včasih se zahvalim tistemu (??), ki je omogočil nastavitve da se lahko zbriše zgodovino
#525
Na komu mam mapo "Memes" in še kr shranjujem tja te slikce, ker verjamem, da ti jih bom enkrat spet lahko poslala po 10 na dan. Ampak najbrž ne bo tko.
#466 pogrešam jo
pogrešam svetovalno delavko na prejšnji šoli. na nek način mi je nadomeščala mamo . ta k je zdej sam plačo vleče za počutje dijakov jo pa ne briga :((
#472 Kako naprej?
21-letni moški, prvo in edino dekle konec gimnazije (bila je 2-3 leta starejša), punca je bila depresivna še preden sva se spoznala, ko sva bla skupi je pustila vsa zdravila ker sva se tako osrečevala in drug drugmu stala ob strani. To so še do danes moji najlepši spomini. Po pol leta (zdelo se je kot večnost) me je pustila brez da bi mi povedala razlog, zgolj da se je ona spremenila. Zdaj ko gledam nazaj tudi jaz ne bi hodil s seboj v tistem obdobju in tudi sebi, slepo zaljubljenemu fantu, ne bi znal razložiti zakaj mu lomim srce. Od tega trenutka naprej se je moje življenje za vedno spremenilo. Ker sem bil popolnoma predan ljubezni in navezal svojo osebnost z njo sem moral nato ustvariti novo samopodobo, ki ni odvisna od drugih ljudi. Na srečo mi fakulteta ni pustila dovolj časa za samopomilovanje, poleg tega sem tudi razširil svoj krog prijateljev in z njimi ponovno vrnil nekaj pristne sreče, katere overdose sem doživel pred leti in nikoli več prišel blizu. Z bivšo nisem bil v kontaktu od kar sva šla narazen, upam da je srečna in je našla nekoga, to je tudi sama želela meni. V treh letih nisem našel nikogar, poglavitno ker sam komaj opravim vse obveznosti na faksu, z prijatelji in preostanek časa porabim zase. Hkrati, pa se z dekleti od gimnazije redko srečujem. Pametne in luštne punce mojih let (katere poznam) so že vse vzete. V klube ne hodim že od kar sem na faksu saj tam kaj veliko pameti ne najdeš. Razmišljal sem da bi si naredil Tinder profil samo tam menim da ni veliko punc po mojem okusu ki bi bile za resno zvezo. Ima kdo kakšne nasvete kako in kje začeti? Hvala ker si prebral/-a mojo zgodbo
#104 upanje
Upanje...to je najbolj kruta stvar na svetu.Še smrt je boljša.Ko si mrtev, bolečina izgine. Upanje te dvigne, vendar samo zato, da te še močneje zabriše nazaj na tla. Upanje objame tvoje srce, potem pa ga s pestjo zdrobi. Vedno znova in znova.