#515
Nocem biti vec sam.
#108
Upam, da se bodo te slovenske izpovedi razvile kot ispovesti.
#582
sanjarim o tipu ki ne bo nikol moj.. 2018 be good to me :)
#597
a ste se kdaj že distanceral od kšne simpatije ker se vam je zdel/a preveč inteligentna pa pametna za vas? jaz že..
#539
včasih se zahvalim tistemu (??), ki je omogočil nastavitve da se lahko zbriše zgodovino
#129 Zasvojena z ljubimcem
Abstinenčno krizo imam, po vseh definicijah, ki sem jih prebrala. Tako me jezi, da bi najraje kričala. Po drugi strani, obstaja človek, ki bi ga zdaj raztrgala v dobrem pomenu medrjušnega odnosa. Sem v stanju, ko me šopajo hormoni in imam občutek, da bi se mi lahko zmešalo. On pravi, da je zaljubljen, pa se po moje pol toliko ne spomni name, kot jaz razmišljam o njem. Veze z njim si sploh ne predstavljam, ker mi deluje idiot. Ko sva skupaj v družbi se mi zna zagabit, zamerit s svojim obnašanjem. Na štiri oči pa je nekaj najslajšega, kar lahko doživiš. Obožuje me. Kot da sem zanj boginja... in tako se tudi počutim z njim. Ni stvari, ki je ne bi v tistem trenutku naredila zanj. Tako pogrešam njegovo bližino, dotike.
#554
A sploh so dobri fantje?
#525
Na komu mam mapo "Memes" in še kr shranjujem tja te slikce, ker verjamem, da ti jih bom enkrat spet lahko poslala po 10 na dan. Ampak najbrž ne bo tko.
#458
avgusta lani prekinil z dekletom. vendar ne gre za to. odprla so se mi nova vrata, začel sem živeti. dobil sem službo, dobro službo, vendar zaradi urnika večino dneva preživim tam. Pvič na letalu, obiskal sem Barcelono, kar je bila moja res dolgoletna želja. s tem tudi dokončno premagal domotožje. Odšel na koncer Gibonija v Pulo, na Andreo Bocellia v stožice. Kupil čoln z motorjem. Začel smučati in se tudi naučil smučat. še ena dolgoletna želja. 2x na teden igram nogomet, ob petkih imam plesne vaje za maturantki ples na katerega me je povabila prijateljica. Predsednik mladine, prostovoljni gasilec in v zadnjem času še govornik na raznih prireditvah, ker mi jezik lepo teče in branje gre dobro od rok. štromar po poklicu in vedno več črnih uslugic naredim po vasi in tudi privatnikom, saj sem se izkazal za precej dobrega in zanesljivega. Vse to mi pobere zelo veliko časa in posledično me ni skoraj nič doma. Rezultat je, da oče ne govri z menoj, ker ne pomagam več toliko pri kmetijskih opravilih. Želi da menjam službo, zaradi urnika. Tudi mati ni zadovoljna in večkrat to omeni. A res toliko delam narobe? Delam, večinoma delam. služim svoj denar, kar prej nisem mogel. uredil sme si življenje, začel ga živeti. Z delom na črno pa želim se samo čim več naučiti. delati kar mi je všeč in se pri tem učiti. Nočem, da je tako doma. Sestra se je že odženila, brat pa se bo čez 3 mesece. Jaz pa kot najmlajši moram ostati doma in peljati kmetijo oz naše imetje naprej? Se odpovedati svojim željam in ugoditi svoji družini za dobrobit dobrih odnosov med nami? ali se vsak dan čudno, v tišini srečevati z očetom, vedoč da mu ni všeč kako živim? Se odseliti na svoje in bognedaj s tem izgubiti družino? vse to so vprašanja, ki se mi vsakodnevno porajajo po glavi in jih samo potisnem in odmislim z delom. zavedam se, da je vsak svoje dolžnosti doma. in sem mnenja, da jih tudi opravim. želel bi si samo, da razumejo, da jaz imam tudi svoje interese, stvari ki so meni všeč in sem v njih dober.
#466 pogrešam jo
pogrešam svetovalno delavko na prejšnji šoli. na nek način mi je nadomeščala mamo . ta k je zdej sam plačo vleče za počutje dijakov jo pa ne briga :((