#606 čakam na srečo
Rojena sem avgusta 1989, staršema z 10 letno razliko v starosti, moj oče je bil ob mojem rojstvu star 22 let in mama 32. Mama je bila preden je prišla z mojim očetom skupaj, srečno poročena ter je imela dva sina. Mož je na žalost zaradi bolezni umrl. No in čez tri leta sem se rodila jaz, očetu, ki ni bil zrel za otroka ter materi, ki je zdravila svojo bolečino. Moj oče je alkoholik odkar pomnim za sebe, In moja mama ostaja z njim odkar pomnim, ker kaj bodo rekli sosedje. Moja starša sta se skozi moje otroštvo več ukvarjala sama s sabo kot z mano. Danes razmišljam zakaj bi človek želel pristati na polovično srečo, namesto da bi bil 100% srečen. Oče me je v svojem alkoholiziranem stanju znal zmerjati s kurvo in nevem še s čim. To je bilo recimo, ko sem bila stara 11 let, in sem hotela k svoji najboljši prijateljici na rojstni dan in to podnevi. Ampak skozi otroštvo sem se naučila tako dobro zatrti svoja čustva, da še danes ne znam potočiti solze pred drugimi. No da skrajšam malo skozi vse svoje doživljaje sem si vse skozi govorila bo že boljše, moja sreča bo prišla. Pri 19 sem začela svojo resno zvezo v kateri sem bila štiri leta ter prenašala njegove žaljivke in udarce dokler mi ni bilo dovolj. Še danes se spomnim,dne ko mi je nekaj reklo, da mora biti v življenju nekaj več kot le to. In tako sem šla v Avstrijo, delat.Tu sem spoznala toploto ljudi in prijaznost. Ter osebo, ki me je pozdravil a problem je bil da je bil 20 let starejši in poročen. Vendar verjamem da je bil v mojem življenju tu da mi vrne vero v dobre ljudi in mi dokaže da obstajajo tudi dobri moški. A najine poti so se razšle. A še vedno sem imela upanje da sreča pride. tako sem spet spoznala nekoga, ki je mojih let. A danes jočem, ker se zavedam, da sem spet izgubila moškega, ki sem ga ljubila, zdi se nemogoče da bi kdaj sploh prišla skup.Tako se sprašujem zakaj mora biti moje življenje tako težko,zakaj, A mora biti res vse tako komplicirano. Obstaja bog, kaj me hoče naučiti, kdaj bo dovolj?!
#609
Pozdravljena, si ne predstavljam kako težko ti mora biti. Tudi težko najdem besede za komentirati toda moram ti povedati da se strinjam z #608 komentarjem in menim da je najboljši korak začetek dela na sebi in preobrazbe v novo osebo. To je v vsakem primeru težak in boleč proces ki je brez profesionalne pomoči malokrat izveden saj lahko velikokrat naletiš na ovire okoli katerih težko najdeš pot. Sam sem v procesu prestrukturiranja večih dolgoletnih odvisnosti in navad zaradi nove zdravstvene diagnoze. Bolezen je doživljenska, vzroki klinično neznani toda sem prepričan da so psiho-somatskega vzroka zaradi nerazčiščenih kompleksov skozi življenje katerih sem se ogibal dokler sem le mogel. Tu nastopi moj iskren nasvet (da ne bom dolgovezil o mojih težavah): Jordan Peterson je klinični psiholog, predavatelj na univerzi v Torontu, njegova predavanja in nasvete za pomoč objavlja na youtubu. Primer videa ki bi se lahko nanašal na tvojo situacijo (vtipkaš v youtube): How to Deal with Past Trauma and Get Past It | Jordan B Peterson Jaz bi bil brez njegovih predavanj/lekcij zgubljen. Obravnava veliko psiholoških stanj in problemov in poda primere za njihovo prepoznavanje in obvladovanje. Priporočam v ogled (vtipkaš v youtube): 2017 Personality and Its Transformations - vse o transformacijah osebnosti The Psychological Significance of the Biblical Stories -to sem dodal ker mi je podalo nov način razmišlanja glede Boga in kako deluje v tem svetu. Na koncu bi ti rad povedal da si zelo pogumna in močna oseba da si prišla že tako daleč kot si. Potrebuješ le dodatno razumevanje in obravnavo preteklih dogodkov z namenom da se to v prihodnosti ne bo več ponavljalo. Ostani krepostna, verjamem da je tvoje nezaupanje v obstoj dobrih moških upravičeno, toda nas je veliko. Ti le poskrbi da ne sprejmeš več moških z "Personality pathology" v svoje življenje za voljo zveze ki bo nefunkcionalna.
#608
Človeku kar hudo postane, ko bere takšne izpovedi. Za nesrečno otroštvo seveda nisi kriva sama in popraviti za nazaj se ne da. Za tvoje trenutno stanje pa si dejansko odgovorna ti, čeprav se ti zdi, da se s tabo igra usoda. Ujeta si v negativne in napačne življenske vzorce, ki si jih bila deležna v mladosti in dokler se ne iztrgaš in svojega življenja zavestno ne oblikuješ po svoje, ne moreš pričakovati spremembe. Jaz bi na tvojem mestu začel delati na sebi in na razvoju v novo osebo. Nujno je, da se osvobodiš preteklosti, daljne in bližnje, in začneš na novo. Spremembe na bolje se bodo potem začele dogajati same od sebe. Verjetno bo najlažje začeti tako, da poiščeš pomoč strokovnjaka, ki ti bo pomagal začeti preobrazbo. Potem pa bodo stvari stekle same od sebe. Veliko sreče!
#607
V svoji zgodbi sem izpustila veliko detailov. Mogoče so nekatere stvari nerazumljive. Ampak mojo izpoved objavljam, da bi se sama počutila bolje. Mogoče pa naletim na razumevanje nekoga.