#11
Moj dedek je bil najboljši. Ko sem magistrirala, sem naslednji dan po zagovoru pohitela v vas k njemu, da proslavimo. Babica in sosedi so mi rekli, da se ne počuti dobro, ampak tistih par dni ko sem ostala v vasi, je bil tako živahen in okreten, da se ni nič videlo, da je kaj narobe. Takega sem si zapomnila za vedno. Pet dni potem sem se odselila v Belgijo zaradi doktorata, on pa je obležal in v enem mesecu umrl. Mama mi je povedala, da zadnjih nekaj dni ni hotel več jesti, razen če so mu rekli, da sem mu poslala jaz iz Bruslja. Šest let je že od takrat, pa se še vedno zjokam kot otrok ko se spomnim nanj.